Po poteh minulih časov: arheološki parki Slovenije

Ostaline, ki jih lahko občudujete, so iz vseh arheoloških obdobij, najdaljše obdobje pa je kamena doba ali paleolitik, ki glede na najdbe na našem ozemlju sega 250.000 let v preteklost. Podrobno jih predstavlja tudi knjiga Po poteh skozi čas – vodnik po arheoloških parkih Slovenije. Avtorica Andreja Breznik je izbrala 35 izletov v najzanimivejše in najbolje urejene arheološke parke v Sloveniji.

Velike količine skalovja, zloženega v smiselne celote, so na Krasu nekaj običajnega, saj je kamen osnovno gradbeno sredstvo, suhi zid pa je najbolj značilen del kraške pokrajine. Kaštelirji, kot se imenujejo kamnita gradišča na Krasu, so večinoma uničeni zaradi ponovne rabe dragocene kamnite surovine. Prav zato je ohranjenost obzidja prazgodovinske utrdbe Debele griže pri Volčjem Gradu v bližini Komna velika redkost. Prebivalce naselbine je varovalo več kot 60.000 kubičnih metrov kraškega kamna, zloženega v 7 metrov visoko in 15 metrov široko dvojno obzidje. Za lažjo predstavo: v ostalinah je skritih več kubičnih metrov kamenja, kot ga ima črnokalski most. Na vrhu zidu so v pravilnih nekajmetrskih presledkih v kamnu oblikovane okrogle vdolbine, ki so bile najverjetneje namenjene za obrambo, v notranjem delu obzidja pa je bila naselbina. Stavbe so bile po vsej verjetnosti kvadratne in pritlične s kamnitimi temelji, na katerih je stala lesena konstrukcija, prepletena s šibjem in ometana z ilovico.

Reke so bile vse od prazgodovine naprej pomembne prometne poti, zlasti za prevoz tovora. Iz rimskega obdobja je pri nas odkritih več rečnih pristanišč, res edinstveno pa je tisto na Krškem polju, na področju kraja Drnovo. Je namreč edino, ki je na ogled kot arheološki park. Rimsko pristanišče, vendar nikjer ni videti nobene reke? Sava je namreč tukaj spremenila strugo, pomaknila se je severno v bližino Krškega, za seboj pa pustila sledi v valovitem zemljišču. Pod današnjo vasjo Drnovo je ležala pomembna prometna žila med Emono (Ljubljano) in Siscio (Siskom) in tu se skriva tudi četrto največje rimsko mesto na slovenskem ozemlju. Neviodun (Neviodunum, v prevodu »novo mesto«) se v glavnem prekriva z današnjo vasjo, mestno območje z lončarskimi in opekarskimi delavnicami pa je segalo vse do Velike vasi.

Kraška jama Potočka zijalka, ki leži na južnem pobočju gore Olševe na nadmorski višini 1675 metrov, je med drugim najdišče prazgodovinske šivanke ali prašivanke, izdelane iz kosti medveda. Gre za najstarejši dokaz o poznavanju spretnosti šivanja oblačil v Evropi, 10.000 let starejši od drugih. V jami, ki je dolga 115 metrov in kjer se temperatura giblje od 8 do 11 stopinj Celzija, so našli tudi ostanke puščic, kar naj bi dokazovalo, da so že tedanji lovci na medvede poznali lok. To odkritje je osupnilo znanstveno javnost in mora biti še raziskano. Več o Potočki zijalki izveste v Gostišču in muzeju Firšt, kjer je na ogled stalna razstava o Potočki zijalki.

Sredi razgibane pokrajine Idrijsko-Cerkljanskega hribovja najdete v strmem pobočju, ki se od Šebreljske planote spušča v dolino reke Idrijce, arheološki park Divje babe, eno najpomembnejših najdišč stare kamene dobe na svetu. Poleg kosti več kot 60 različnih živalskih vrst so v jami Divje babe I našli neandertalčevo piščal. Izdelana je iz stegnenice jamskega medveda in je najstarejša piščal na svetu, kar 15.000 let starejša od drugih. Prav ta najdba je dokazala, da je bil neandertalec sposoben abstraktnega razmišljanja, kot je ustvarjanje glasbe, kar je dotedanje domneve o neandertalcih obrnilo na glavo. Muzikološke raziskave so dokazale, da je na to piščal mogoče igrati tudi najzahtevnejše stvaritve evropske klasične glasbe.